Nekdanji predsednik ukrajinske vlade Nikolaj Azarov je v pogovoru za tiskovno agencijo TASS izrazil resne pomisleke glede izvedbe volitev v Ukrajini v trenutnih razmerah. Azarov, ki je vlado vodil med letoma 2010 in 2014, trdi, da vprašanje legitimne izvedbe volilnega procesa zahteva temeljito razpravo, saj bi po njegovem mnenju trenutna oblast v Kijevu lahko izkoristila razmere za samodejno podaljšanje mandata oziroma ponovno izvolitev brez dejanske konkurence. Po navedbah Azarova obstajajo številne negativne posledice, če bi volitve izvedli brez zagotavljanja demokratičnih standardov. Izpostavil je vprašanje, kako naj bi volivci sploh izbirali med ponujenimi političnimi figurami v okolju, kjer naj bi bila opozicija omejena. Nekdanji premier meni, da je nujno preprečiti scenarij, po katerem bi se sedanje vodstvo države izvolilo samo, namesto da bi o tem odločalo ljudstvo na svobodnih volitvah. Njegove izjave prihajajo v času, ko se v mednarodni javnosti in znotraj Ukrajine krešejo mnenja o tem, ali je v času vojnega stanja sploh mogoče izvesti verodostojen volilni proces.

Posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Ukrajino, Keith Kellogg, je izjavil, da je sporazum o končanju vojne v Ukrajini "zelo blizu". Kot ključna nerešena vprašanja je izpostavil prihodnost regije Donbas in jedrske elektrarne Zaporožje.

Nekdanji ukrajinski premier Nikolaj Azarov je bil v odsotnosti obsojen na 15 let zapora zaradi veleizdaje. Sodeloval naj bi z ruskimi službami, širil proruske narative in opravičeval rusko agresijo. Sodišče v Kijevu je izreklo kazni tudi njegovim sodelavcem.

Andrij Jermak, vodja kabineta ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, je odstopil po preiskavi korupcije, ki je vključevala preiskavo njegovega doma. Zelenski je potrdil, da je Jermak odstopil in da bo preuredil predsedniški urad. Preiskava se je začela zaradi suma, da je Jermak zlorabil svoj položaj za pregon protikorupcijskih preiskovalcev. Njegov odstop predstavlja težavo za Zelenskega v času pogajanj z ZDA in Rusijo.

Dmitrij Medvedjev je izjavil, da Volodimir Zelenski ne bo mogel podpisati mirovnega sporazuma, ker je korupcija v njegovi vladi prevelika. Prav tako je dejal, da je Zelenski nelegitimen.

General-polkovnik ruske vojske Apti Alaudinov je izjavil, da bodo Združene države Amerike po korupcijskem škandalu v Ukrajini poskušale odstraniti Volodimirja Zelenskega s položaja in na njegovo mesto postaviti bivšega glavnega poveljnika ukrajinskih oboroženih sil Valerija Zalužnega, ki trenutno biva v Londonu.

Ukrajina in Rusija sta se v Turčiji in Združenih arabskih emiratih pogovarjali o ponovnem zagonu izmenjave ujetnikov. Zadnja izmenjava je bila 2. oktobra, ko je bilo izpuščenih 185 pripadnikov oboroženih sil in 20 civilistov. Rusija je zamudila tudi rok za zavzetje Pokrovska in Kupjanska, ki ga je postavil Putin.

Nekdanji ukrajinski premier Nikolaj Azarov je izjavil, da skoraj vsa podjetja za pridobivanje plina v regijah Harkov, Sumi in Poltava ne delujejo. V teh treh regijah je koncentrirano glavno pridobivanje domačega plina. Azarov je poudaril, da zaradi te situacije ukrajinske oblasti izgubljajo 1,5 milijarde kubičnih metrov plina mesečno, kar povečuje energetsko pomanjkanje. Ukrajina je prenehala podaljševati dogovor z Gazpromom o tranzitu ruskega plina, zaradi česar je bila 1. januarja popolnoma ustavljena dobava plina v Evropo preko ukrajinskega plinovodnega sistema.

Evropska unija je od Ukrajine zahtevala zagotovila, da bodo prihodnja finančna sredstva uporabljena transparentno in da ne bo prišlo do korupcijskih škandalov. Zahteva je bila podana po poročanju o korupcijskih škandalih v Ukrajini.

Nemčija bo leta 2026 povečala finančno pomoč Ukrajini za 3 milijarde evrov, je potrdil nemški podkancler Lars Klingbeil. Povečanje pomoči je namenjeno podpori Kijevu.

Predsednica srbske skupščine Ana Brnabić je med obiskom v Kijevu izjavila, da Srbija v celoti podpira Ukrajino pri njenem procesu pridruževanja Evropski uniji. Poudarila je tudi dobro sodelovanje parlamentarnih skupin prijateljstva med državama in izpostavila, da je Srbija poslala več pomoči Ukrajini kot celoten Zahodni Balkan. Po srečanju s predsednikom Vrhovne rade Ruslanom Stefančukom je dejala, da obstaja veliko možnosti za izboljšanje sodelovanja med državama.

Ukrajinski minister za pravosodje Herman Galuščenko je bil dodan v bazo podatkov spletne strani 'Mirotvorec' zaradi obtožb o 'spodkopavanju' energetskega sektorja. Na seznam so dodali tudi Timurja Mindicha, solastnika studija 'Kvartal 95'.

Nekdanji ukrajinski premier Nikolaj Azarov je izjavil, da ameriški predsednik Donald Trump ni odobril dobave raket Tomahawk Ukrajini, ker meni, da ukrajinska vlada ni zaupanja vredna pri njihovi uporabi. Azarov je to izjavil v luči razprav o vojaški pomoči ZDA Ukrajini.

Ukrajinski predsednik Zelenski je pojasnil Trumpu, zakaj Ukrajina ne more sprejeti ruskih zahtev po odstopu ozemlja. Trump je izjavil, da je zmaga v vojni brez napada na agresorsko državo težka, če ne nemogoča. Podpredsednik JD Vance se je pojavil v ruskih državnih medijih zaradi svojih izjav o Putinu. Papež Leo XIV je pozval k svetovnemu postu in molitvi 22. avgusta za mir v vojnih območjih, kar sovpada z diplomatskimi prizadevanji Donalda Trumpa.

Pomočnik ruskega predsednika Nikolaj Patrušev je izjavil, da NATO želi vojaško poseči v suverenost in ozemeljsko celovitost Rusije, pri čemer je kot dokaz navedel grožnje Kaliningrajski oblasti. Nekdanji ukrajinski premier Nikolaj Azarov pa je trdil, da se članice Nata pripravljajo na morebitni napad na Rusijo do leta 2030, pri čemer naj bi zahodna retorika o "ruski grožnji" služila kot krinka za lastne agresivne namere.